Ja, se popolnoma strinjam, narava tam okoli Krna, Batognice... je zares enrkatna in izjemna! Nepredstavljivo je, kaj se je moglo tam gori dogajati med Soško fronto.
Spet sem v odličnem videu odkrival ta gorska prostranstva, ki mi jih pred desetletji ob turi iz doline Soče, iz Vrsnega na Krn, mimo jezer do Lepene, pred desetletji ni bilo dano videti. Zanimiva in kruta so ta bojna področja iz prve svetovne vojne, v kateri se je tod okoli boril tudi moj ded in k sreči preživel ter mi o tem pripovedoval. Hvala za odličen prikaz in lep pozdrav, Miro!
Super, spet s tvojimi😄fajne ture izbirate, pa super je, ko se prilagodite in ima vsak nekaj od tega, pa še skupaj ste radi, kar je najbolj važno😊Ta gorstva tam so tudi veličastna, Skutnik, Lemež, Krnčica, vse to je prehojeno, še manjka kar nekaj. Skutnik je ves naluknjan, ko ga gledaš s sedla pri Krnčici. Pa Šmohor, kul. Kot si rekel, kako so te mulatjere izgledale v času vojne, to se tudi jaz sprašujem. Baje so se Italijani še z mopedi vozili po njih😄kar ne preseneča, saj so speljane mojstrsko. Peter in ekipa, super turo ste imeli😊res so s tiste strani vse ture vrhunske😉
Ja, a ni fino, k greš lahko v hribe tudi s počasnejšimi, manj vzdržljivimi, pa še vedno se imaš fino in vsak je zadovoljen! :D Ma že komaj čakam, da greva z Janezom spoznati tegale Lemaža pa Skutnik in "kompanijo" :D Ma glede na širino mulatjere, ki pelje na Krnsko jezero ne vem, če niso tj agor še kej večjega peljali, kot samo motorji. :D Sej jutri se pa ujamemo na Triglavu pa selfija na vrhu naredimo :D Hvala ti Maja! :D
Mulatjera, ki je od Planine na Polju speljana na Šmohor ni iz 1. vojne, ampak je bila zgrajena v času Rapalske meje. Med 1. vojno bi bila neuporabna, izpostavljena bi bila obstreljevanju iz Krna in Grive. Do A-O položajev na Šmohorju so med 1. vojno dostopali po poti, ki je sedaj markirana in se začne na planini Duplje. Mulatjera, po kateri se je IT oficir, spet v medvojnem času, z motorjem vozil na obisk k svoji punci v dolini, pa je bila iz Zadnjice speljana preko Doliča do vojašnice Viktorja Emanuela III, pogosto napačno imenovana Morbegna. Ta vojašnica je najvišje ležeča zgradba, kadarkoli zgrajena v Sloveniji.
Na koncu ti je ratal ornk krog. Bravo. Ma lepo je. Sem bil že parkrat na Krnskem jezeru, a še nikoli na kakem vrhu nad njim. Prav moram it al Babo al Šmohor.
Ja, ja, zelo lep izlet se da narediti iz Krnskega jezera, neglede na to po kateri poti prideš do njega. Poleg Babe in Šmohorja imaš tu okoli še kar nekaj zelo zanimivih vrhov, ki jih bomo kmlau tudi obdelali, vsaj nekaj od njih. :)
Super. Na Šmohorju in na Lemežu so bili med prvo vojno položaji AO gorske artilerije (GbAR 3) iz Gradca (med njimi skoraj polovica naših ljudi). Spodej pri jezeru na Dupli planini so imeli pa položaje črnovojniki (rezervisti) iz Maribora. Tole turo mam v planu že nekaj časa da naredim posnetke danes in 108let nazaj. Hvala za posnetek!
Hvala Kimi za tele informacije. Naslednji teden se skupaj z vodičem Janezom podam tudi na Lemež in vrhove proti Krnčici... bova naredila en tak super zgodovinski sprehod. :D
Peter, tvoje prispevke si vedno rad ogledam, vendar z mešanimi občutki. Z veseljem, ker so odlični in z žalostjo, ker mi leta ne dovolijo več pohajkovanja po teh poteh. Zdaj je na vas, mladih juncih, da pozabi otete redko hojene poti. S pohajanjem po Krnčici, grebenu Polovnika in še kje si zelo lepo zastavil. Za začetek bi si drznil predlagati Primus Weg, ki iz planine Zaslapi vodi na Lipnik, pa tudi pot, ki iz planine Duplje vodi na Lemež, bi bilo lepo obiskati in zabeležiti.
Hja, kako se zares stvari postavijo v nekakšen red, ali kako bi temu rekel... Ravno v teh dneh se z Janezom, ki nas je peljal v Globoko konto, pogovarjam in dogovarjam o turi po Krnčici in okoliških vrhovih... On ta greben precej dobro pozna, dogovarjava se le od kje se ga lotiti in kako ga "zapeljati", da bi bilo najbolj smiselno in da nam nebi vzel preveč časa... :D Glede na to, da očitno zelo dobor poznate te konce... Iz Lipnika se da priti glavni greben Krnčice, naprimer tja proti Kalu ali Vršiču? Pot iz pl. Duplje na Lemež ni vrisana v zemljevidih, vodi na Lemež prek Debeljaka, ali gre pod njegovim vrhom na sedlo in nato na Lemež? Me pa zelo veseli, da uživate v naših videih, bomo poskrbeli, da bo tako še naprej. :D
@@vnaravo3616 Iz Lipnika se naravnost na greben Krnčice ne da. Vmes je globoka dolina Dolič, potreben je dolg ovinek preko Golobarja. Dostopov na Kal je več, klasični se začne na pl. Zaprikraj in po dobro ohranjenih mulatjerah po pobočju na greben. Te možnosti ta hip ne bi priporočal, vroča je in gaženje trave zna biti naporno! Bolj zanimiv je dostop iz planine Slatnik. Od sirarne (hotel Poh) proti sedlu Čez Utro, ampak na prvem ovinku naravnost v dolino med Lipnikom in Kalom. Po 200-300 metrov iz leve strani doline prestopimo na desno in tam se pri dveh velikih skalah začne pot, ki nas po grebenu pripelje na Kal. Tehnično ni zahtevna, ni pa za vrtoglave! Od tam naprej poti proti Krnčici ni več mogoče zgrešiti, ves čas gre tik pod grebenom. Aja, ko pridemo iz Doliča na greben, nas ne sme zavesti široka pot, ki pelje proti Predolini! Takoj na greben! Na starih zemljevidih je pot iz Dupelj na Lemež še vrisana. Spodnjo tretjino imam posneto z GPS-om, jo lahko pošljem na tvoj info naslov? Še to: časovno najhitrejši dostop do pl. Slatnik je z avtom na Zapleč, do Predoline in od tam do Slatnika. Na izi vse v enem dnevu.
Čudovit izlet, posebej pa še potem naprej, kjer ste šli sami, Peter. Po tej poti iz Lepene, sva šli prvič s prijateljico, pred točno 40. leti s planinskim društvom, kasneje tudi z družino. Sama z možem, pa sva šla iz koče pri Savici, do Komne in nato do Krnskih jezer, tako, da sva videla veliko ostankov soške fronte. Moram povedati, da je bil moj stari oče , ki je bil iz Dalmacije, v 1. sv. vojni, ker sta s staro mamo imela pozno otroke in tudi starejši je bil od nje, lahko to povem. Ste pa zelo lepa družinica, lepo vas je videti skupaj. Je pa še en Šmohor, pod okriljem PD Laško.
Hja, sej ko rečem Šmohor najprej pomislim na Štajersko. :D Ta pot iz Savice do Krnskega jezera je fantastična, vedno ko jo hodim je čudovito doživetje! :D Hvala vam Mojca! :D
Peter, imaš dvojno srečo; sprejela te je družina in sprejela te je narava. Večini je smisel pehanje za doto in poslati kak 'selfi z vrha'; v tej borbi zna zagosti signal, ki ga večinoma ne dojamemo: narava je močnejša od našega ega; če ga hočeš poveličevati, boš v naravi trpel. Če ti ni pretežko ponižno poklekniti še pred tako zanikrno rastlinico in ji skušaj dopovedati, da jo imaš rad, je to, kar se dogaja po tem božansko... Nedavno sem imel čast lomastiti z filozofinjo vzhodnjaških ved po Bohinjskih planinah. En kup enih možnih ciljev, še več poti; nobenega cilja nismo dosegli, poti smo sproti prilagajali; nauk: 'cilj ni pomemben, važna je pot'. Pa še nadgradnja z njene strani: 'ogibaj se poti, ki pelje do cilja; smiselne so le te, na katerih se izgubiš... Za vodnik malce kruto dejstvo, a se veselim, da še kakšno ušpičimo.
@@vnaravo3616 Se opravičujem tebi in vsem sledilcem za malce 'zatežen' komentar, a temelji na osebno doživetih dejstvih... Kar na splošno ne vpliva na nikogar in nič; naj si vsak zase utre pot do svobode, če jo najde na kateri od tvojih posnetih, toliko bolje...
Hvala gospod Janez, za tako moder zapis, ja, na žalost, so nekateri ljudje, pozabili gledati svet okoli sebe, kako je čudovit, še posebej, če se podaš v naravo, pa ne samo to, nekaj časa nazaj , sva z možem ugotovila, kako so čudovite zvezde na nebu, skoraj nihče jih več ne opazi. Midva pa jih včasih zvečer kar gledava in gledava in se ne moreva načuditi .
Ko se spuščaš z Batognice proti Peskom, je nizdol pokrajina še danes, kot da bi gledal Luno, krater pri kraterju.
Vau, krasna tura! Pa hudi posnetki, rožce, razgledi, ostanki soške fronte... Vsa čast, še en zares super video! 😃💚
Ja, res je VAUUU tura! Hvala ti! :D
Super posnetki. Se že veselim, ker bo kmalu vikend in gremo tudi mi še v živo naše hribe občudovat... 😊
Verjamem, da boste uživali, vreme bo že pravo. :D
Kako ste pa luštni vsi 4. Pa super si to združil druzinsko. Hkrati pa fantastični razgledi in res lepooooo. 😊
Hvala Martina! Zdej pa ti ponoviš. ;)
Lepena mi prinaša krasne spomine
Ja, se popolnoma strinjam, narava tam okoli Krna, Batognice... je zares enrkatna in izjemna! Nepredstavljivo je, kaj se je moglo tam gori dogajati med Soško fronto.
Spet sem v odličnem videu odkrival ta gorska prostranstva, ki mi jih pred desetletji ob turi iz doline Soče, iz Vrsnega na Krn, mimo jezer do Lepene, pred desetletji ni bilo dano videti. Zanimiva in kruta so ta bojna področja iz prve svetovne vojne, v kateri se je tod okoli boril tudi moj ded in k sreči preživel ter mi o tem pripovedoval. Hvala za odličen prikaz in lep pozdrav, Miro!
Hvala Miro! Ja kako krasna narava, pa tako brutalno težka zgodovina... Me veseli, da si užival! :D
Super, spet s tvojimi😄fajne ture izbirate, pa super je, ko se prilagodite in ima vsak nekaj od tega, pa še skupaj ste radi, kar je najbolj važno😊Ta gorstva tam so tudi veličastna, Skutnik, Lemež, Krnčica, vse to je prehojeno, še manjka kar nekaj. Skutnik je ves naluknjan, ko ga gledaš s sedla pri Krnčici. Pa Šmohor, kul. Kot si rekel, kako so te mulatjere izgledale v času vojne, to se tudi jaz sprašujem. Baje so se Italijani še z mopedi vozili po njih😄kar ne preseneča, saj so speljane mojstrsko. Peter in ekipa, super turo ste imeli😊res so s tiste strani vse ture vrhunske😉
Ja, a ni fino, k greš lahko v hribe tudi s počasnejšimi, manj vzdržljivimi, pa še vedno se imaš fino in vsak je zadovoljen! :D
Ma že komaj čakam, da greva z Janezom spoznati tegale Lemaža pa Skutnik in "kompanijo" :D
Ma glede na širino mulatjere, ki pelje na Krnsko jezero ne vem, če niso tj agor še kej večjega peljali, kot samo motorji. :D
Sej jutri se pa ujamemo na Triglavu pa selfija na vrhu naredimo :D
Hvala ti Maja! :D
@@vnaravo3616Jaaaa, nujno😊se veselim ture kot malo dete, ko čaka Miklavža❤
Mulatjera, ki je od Planine na Polju speljana na Šmohor ni iz 1. vojne, ampak je bila zgrajena v času Rapalske meje. Med 1. vojno bi bila neuporabna, izpostavljena bi bila obstreljevanju iz Krna in Grive. Do A-O položajev na Šmohorju so med 1. vojno dostopali po poti, ki je sedaj markirana in se začne na planini Duplje. Mulatjera, po kateri se je IT oficir, spet v medvojnem času, z motorjem vozil na obisk k svoji punci v dolini, pa je bila iz Zadnjice speljana preko Doliča do vojašnice Viktorja Emanuela III, pogosto napačno imenovana Morbegna. Ta vojašnica je najvišje ležeča zgradba, kadarkoli zgrajena v Sloveniji.
😍
❤❤❤❤❤
Na koncu ti je ratal ornk krog. Bravo. Ma lepo je. Sem bil že parkrat na Krnskem jezeru, a še nikoli na kakem vrhu nad njim. Prav moram it al Babo al Šmohor.
Ja, ja, zelo lep izlet se da narediti iz Krnskega jezera, neglede na to po kateri poti prideš do njega. Poleg Babe in Šmohorja imaš tu okoli še kar nekaj zelo zanimivih vrhov, ki jih bomo kmlau tudi obdelali, vsaj nekaj od njih. :)
Super. Na Šmohorju in na Lemežu so bili med prvo vojno položaji AO gorske artilerije (GbAR 3) iz Gradca (med njimi skoraj polovica naših ljudi). Spodej pri jezeru na Dupli planini so imeli pa položaje črnovojniki (rezervisti) iz Maribora. Tole turo mam v planu že nekaj časa da naredim posnetke danes in 108let nazaj. Hvala za posnetek!
Hvala Kimi za tele informacije. Naslednji teden se skupaj z vodičem Janezom podam tudi na Lemež in vrhove proti Krnčici... bova naredila en tak super zgodovinski sprehod. :D
Super. Bom na prezi za se enim videom! @@vnaravo3616
Peter, tvoje prispevke si vedno rad ogledam, vendar z mešanimi občutki. Z veseljem, ker so odlični in z žalostjo, ker mi leta ne dovolijo več pohajkovanja po teh poteh. Zdaj je na vas, mladih juncih, da pozabi otete redko hojene poti. S pohajanjem po Krnčici, grebenu Polovnika in še kje si zelo lepo zastavil. Za začetek bi si drznil predlagati Primus Weg, ki iz planine Zaslapi vodi na Lipnik, pa tudi pot, ki iz planine Duplje vodi na Lemež, bi bilo lepo obiskati in zabeležiti.
Hja, kako se zares stvari postavijo v nekakšen red, ali kako bi temu rekel... Ravno v teh dneh se z Janezom, ki nas je peljal v Globoko konto, pogovarjam in dogovarjam o turi po Krnčici in okoliških vrhovih... On ta greben precej dobro pozna, dogovarjava se le od kje se ga lotiti in kako ga "zapeljati", da bi bilo najbolj smiselno in da nam nebi vzel preveč časa... :D
Glede na to, da očitno zelo dobor poznate te konce... Iz Lipnika se da priti glavni greben Krnčice, naprimer tja proti Kalu ali Vršiču?
Pot iz pl. Duplje na Lemež ni vrisana v zemljevidih, vodi na Lemež prek Debeljaka, ali gre pod njegovim vrhom na sedlo in nato na Lemež?
Me pa zelo veseli, da uživate v naših videih, bomo poskrbeli, da bo tako še naprej. :D
@@vnaravo3616 Iz Lipnika se naravnost na greben Krnčice ne da. Vmes je globoka dolina Dolič, potreben je dolg ovinek preko Golobarja. Dostopov na Kal je več, klasični se začne na pl. Zaprikraj in po dobro ohranjenih mulatjerah po pobočju na greben. Te možnosti ta hip ne bi priporočal, vroča je in gaženje trave zna biti naporno! Bolj zanimiv je dostop iz planine Slatnik. Od sirarne (hotel Poh) proti sedlu Čez Utro, ampak na prvem ovinku naravnost v dolino med Lipnikom in Kalom. Po 200-300 metrov iz leve strani doline prestopimo na desno in tam se pri dveh velikih skalah začne pot, ki nas po grebenu pripelje na Kal. Tehnično ni zahtevna, ni pa za vrtoglave! Od tam naprej poti proti Krnčici ni več mogoče zgrešiti, ves čas gre tik pod grebenom. Aja, ko pridemo iz Doliča na greben, nas ne sme zavesti široka pot, ki pelje proti Predolini! Takoj na greben! Na starih zemljevidih je pot iz Dupelj na Lemež še vrisana. Spodnjo tretjino imam posneto z GPS-om, jo lahko pošljem na tvoj info naslov? Še to: časovno najhitrejši dostop do pl. Slatnik je z avtom na Zapleč, do Predoline in od tam do Slatnika. Na izi vse v enem dnevu.
Vsa cast mu,da ga he he!!! Mesa Muslim.
Hja, kakor za koga. :D
Čudovit izlet, posebej pa še potem naprej, kjer ste šli sami, Peter. Po tej poti iz Lepene, sva šli prvič s prijateljico, pred točno 40. leti s planinskim društvom, kasneje tudi z družino. Sama z možem, pa sva šla iz koče pri Savici, do Komne in nato do Krnskih jezer, tako, da sva videla veliko ostankov soške fronte. Moram povedati, da je bil moj stari oče , ki je bil iz Dalmacije, v 1. sv. vojni, ker sta s staro mamo imela pozno otroke in tudi starejši je bil od nje, lahko to povem. Ste pa zelo lepa družinica, lepo vas je videti skupaj. Je pa še en Šmohor, pod okriljem PD Laško.
Hja, sej ko rečem Šmohor najprej pomislim na Štajersko. :D
Ta pot iz Savice do Krnskega jezera je fantastična, vedno ko jo hodim je čudovito doživetje! :D
Hvala vam Mojca! :D
Zakaj ne ješ mesa 🙂 ? Pa kaj drgač delaš ? Zaposlitev... ?
Več razlogov, prvi pa zaradi zdravja. Samozaposlen sem, več stvari... največ pa sud.si
@@vnaravo3616 hvala za odg. 😅 na videz nebi nikol reko da si boksar... pohvale na kanalu in spremlam naprej 💪🔝 lp
Peter, imaš dvojno srečo; sprejela te je družina in sprejela te je narava. Večini je smisel pehanje za doto in poslati kak 'selfi z vrha'; v tej borbi zna zagosti signal, ki ga večinoma ne dojamemo: narava je močnejša od našega ega; če ga hočeš poveličevati, boš v naravi trpel. Če ti ni pretežko ponižno poklekniti še pred tako zanikrno rastlinico in ji skušaj dopovedati, da jo imaš rad, je to, kar se dogaja po tem božansko... Nedavno sem imel čast lomastiti z filozofinjo vzhodnjaških ved po Bohinjskih planinah. En kup enih možnih ciljev, še več poti; nobenega cilja nismo dosegli, poti smo sproti prilagajali; nauk: 'cilj ni pomemben, važna je pot'. Pa še nadgradnja z njene strani: 'ogibaj se poti, ki pelje do cilja; smiselne so le te, na katerih se izgubiš... Za vodnik malce kruto dejstvo, a se veselim, da še kakšno ušpičimo.
Hvala Janez za tele besede. Sem mogel 2x prebrati, da sem vse vsrkal. :D
Tudi jaz se že veselim naših nadaljnih druženj. :D
@@vnaravo3616 Se opravičujem tebi in vsem sledilcem za malce 'zatežen' komentar, a temelji na osebno doživetih dejstvih... Kar na splošno ne vpliva na nikogar in nič; naj si vsak zase utre pot do svobode, če jo najde na kateri od tvojih posnetih, toliko bolje...
Hvala gospod Janez, za tako moder zapis, ja, na žalost, so nekateri ljudje, pozabili gledati svet okoli sebe, kako je čudovit, še posebej, če se podaš v naravo, pa ne samo to, nekaj časa nazaj , sva z možem ugotovila, kako so čudovite zvezde na nebu, skoraj nihče jih več ne opazi. Midva pa jih včasih zvečer kar gledava in gledava in se ne moreva načuditi .