Zadnji spust po Savi 3. 7. 2008

Spomini-zadnji spust po reki Savi!
Jutri bo minilo 12 let od najhujše nesreče na vodi v državi, ki se je zgodila pri spustu preko prelivnih polj hidroelektrarne (HE) Arto-Blanca. Spusta, ki ga je organiziral takratni sevniški župan in poslanec SLS Kristijan Janc, se je udeležilo 31 ljudi, 13 jih je tragično preminulo.
Namen spusta je bil še zadnjič ogledati si Savo, preden jo ujamejo v pregrado Hidroelektrarne Blanca in se družiti s sodelujočimi pri gradnji elektrarne. Dejanje bi imelo simbolni pomen. Tako je Kristjan Jarc v vabilu 26. junija 2008 zapisal povabilo, da se še zadnjič, predno Savo ujamejo v pregrado, spustijo po njenem naravnem toku od železniškega mostu v Šmarju do Brestanice s čolni.
Na Savo so se v četrtek, 3. julija 2008, ob 16. uri, ob spremstvu izkušenih raftarjev in pod nadzorom gasilcev podali v štirih kanujih. V treh s sedmimi in v enem s šestimi ljudmi ter z gasilskim spremljevalnim čolnom, v katerem so bile štiri osebe.
Predstavniki sevniške občine so se celo oglasili v podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi (JESS), kjer so jim spust čez prelivna polja blanške hidroelektrarne odločno odsvetovali.
Kanuja je potegnilo v sifon. Kljub temu sta dve čolnarski posadki v nasprotju z dogovorom, da se ustavijo pred blanško elektrarno in jo obhodijo po brežini, zaveslali po prelivnih poljih. Sledila je nesreča. Kanuja s potniki je potegnilo v sifon, enega od kanujev je pretrgalo na pol. Od 31 udeležencev jih je 13 tragično preminulo. Med žrtvami je bil tudi župan Janc, njegova žena je preživela. Poleg Kristijana Janca so umrli še: Marjan Kogovšek, predsednik Krajevne skupnosti Boštanj in občinski svetnik občine Sevnica, Mihael Metelko, predsednik Krajevne skupnosti Studenec, Vladimir Ribič, vodja tehnične službe v podjetju Infra, Mitja Špilek, spremljevalec - krmar, Janko Zemlja, samostojni podjetnik in pogodbeni sodelavec podjetja Infra (nadzornik za tehnična dela), Vojka Alif, referentka za pripravo dela v podjetju Infra, Rudolf Dobnik, podžupan Občine Sevnica in občinski svetnik, Mateja Konajzler, višja svetovalka splošne službe na sevniški občini in predsednica odbora za spremljanje gradnje Hidroelektrarne Blanca, Bojan Lipovšek, direktor Komunale Sevnica in predsednik Krajevne skupnosti Sevnica, Aleš Logar, vojak in spremljevalec - krmar, Bogoslav Peklar, predsednik Krajevne skupnosti Blanca in Branko Safič, predsednik Ribiške družine Marok Sevnica.
Krški čoln je bil prvi, ki je prispel do elektrarne, za njim sta priplula še sevniška. Pred elektrarno sta se sevniški ekipi začeli pregovarjati, ali naj zapeljejo kar čez jez ali ne. Jez se je po poznejšem pripovedovanju zdel na prvi pogled kakor brzica, podobna tistim na reki Krki. S čolni naj bi se preprosto zapeljali čeznjo in nadaljevali pot.Kanuja sta se prevrnila, enega je prelomilo
Medtem ko se je krški čoln v skladu s predhodnim dogovorom usmeril proti levem bregu, sta si sevniški ekipi zadnji hip premislili in se odpravili proti jezu, za katerim se nahajajo nevarna prelivna polja. Krčani, med katerimi je bil tudi Franc Bogovič, so za njimi vpili, naj se tudi oni usmerijo proti bregu oziroma naj počakajo vsaj toliko časa, da sami vidijo od spodaj, kako izgleda. Sevničani so se kljub temu zapeljali čez jez, najprej eden čoln, zatem še drugi, vsak v svoje prelivno polje, čez brzico, visoko kakšen meter. Slišati je bilo krike, za katere so veslači iz krškega čolna menili, da so posledica navdušenja in adrenalina. Tomi Naglič je ključni trenutek ujel na kamero, posnetek groze je nato zaokrožil po Sloveniji, v tem času pa so bili Krčani že na kopnem. Kanuja sta se po predvidevanjih bočno prevrnila, eden se je prelomil, domnevajo, da je do tega prišlo na previsu jezu. Tam je poseben hrbet, ki se najprej dvigne, zatem pa strmo spusti 6 metrov globoko do betonske plošče prelivnih polj. Razen Ane Janc, ki jo je vodni sunek odnesel čez sifon, je močan rečni tok prelivnih polj ljudi pogoltnil in jih premetaval.
Krčani so takoj prenesli čoln na spodnjo stran jezu in poskušali proti toku pripluti bliže ponesrečencem, vendar neuspešno. Tudi gasilski čoln se je, ko so videli, da nekaj ni v redu, namenil reševati ponesrečence. V dogovoru s krškim čolnom, da se spustijo čez skrajno levi del jezu, saj je na predelu za njem voda najmirnejša, so se pognali čez in pristali na drugi strani. Šele od tu so tudi oni zares videli, kaj se dogaja: čoln, ki je ostal cel, je premetavalo gor in dol, v bližini so plavala vesla, ljudi praktično ni bilo videti, nato pa so rešili Ano Janc, ki je bila še živa, in jo prepeljali na kopno. Od tam so se spet vrnili, nakar so iz vode potegnili še Vojko Alif in Matejo Konajzler ter tudi njiju eno po eno prepeljali na kopno, vendar za njiju niso vedeli, v kakšnem stanju sta. Najdene ponesrečence so že na čolnu oživljali, zatem pa so jih prepustili čolnarjem iz Krškega in se vrnili nazaj pred jez.