Božiček pripoveduje - Trije velikani - pravljica - mojbozicek.si

#Božiček #Pravljica #LahkoNoč #Pripovedovanje #Zgodba #Zgodbica #YTForKids #Božič #ZaOtroke #OtroškiProgram #Trije #Velikani #Moč #LepeSanje #Otroci #Pravljice #SeverniTečaj #MojBožiček #Kovač #MlinskiKamni #Veter #Knez
Uživajte v pravljici Trije velikani. Če želite Božičku kaj napisati ali narisati, obiščite spletno stran mojbozicek.si/
TRIJE VELIKANI
Tolminska ljudska pravljica
Zapisal Josip Kenda
Oče je imel sina, ki je bil zelo močan. Odloči se zato, da ga dá za kovača, ker zahteva prav ta stan močnih ljudi. Stopi torej v tretjo vas do kovača in ga prosi, če bi hotel vzeti njegovega sina k sebi, da ga izuči. Kovaški mojster sprejme mladeniča in mu odkaže delo pri nakovalu. Mladenič vzamne v roko navadno kladivo, ga osukne nekajkrat v roki, se namrdne in pravi: »To je pa lahko ko peresce.« Nato udari s tako silo po nakovalu, da se kladivo zdrobi. Kovač mu dá kladivo za obe roki, a tudi to se zdi mladeniču prelahko. Mojster je v zadregi, ker nima težjega kladiva razen onega, ki ga goni voda. Mladenič seže po tem kladivu. Z lahkoto ga dviga in kuje, da se stresa kovačija in da zvene šipe v oknih. Kovača se polasti strah nad toliko močo. Boji se, da mu mladenič ne podre kovačije, zato ga prosi, naj neha in naj gre nosit železo, ki so ga pripeljali iz mesta. Mladenič se odpravi, gre in poišče železo. Bilo ga je za težak voz, a on zadene vsega naenkrat na hrbet ter ga nese proti kovačiji. Pred kovačijo vrže železo s sebe, da močno zaropota in se stresejo zidovi. Kovač, ki to vidi, se ustraši in se zboji, da bi mu mladenič nekoč ne podrl cele hiše, zato se ga skuša rešiti. Dá mu nekaj denarja in ga prosi, naj gre od njega. Mladenič je zadovoljen, poslovi se in se odpravi po svetu za delom in za srečo. Glas o silni moči mladega moža se raznese kmalu po vsej deželi. Mladenič hodi od vasi do vasi in prosi, da bi ga kje vzeli na delo, a nihče ga ne mara, ker se vsakdo boji njegove moči. Naposled pride v glavno mesto in stopi pred samega kralja ter ga prosi, naj ga vzame v službo. A tudi kralju je znana mladeničeva moč. Boji se ga in bi se ga rad na lepem znebil, pa premišlja in premišlja ter sklene naposled, da ga pošlje v tujo deželo k sovražnemu knezu, kateri mu je bil dolžan tri vreče zlatnikov, a mu jih ni hotel dati. Sovražni knez je slovel kot zelo krut in neusmiljen. Kralj si torej misli: ta ga gotovo ne bo pustil živega nazaj; tako se ga znebim na lepem in mir bom imel pred njim. Reče torej mladeniču: »V sosednji deželi živi knez, ki mi je dolžan že dolgo časa tri vreče cekinov. Pojdi do njega, poterjaj denar in mi ga prinesi! Mladenič je zadovoljen z naročilom in se odpravi takoj na pot. Potuje in potuje proti tuji deželi. S ceste pride na stezo, steza pa ga zapelje v velik gozd. Hodi dalje in dalje po gozdu in pride do moža velikana. Opazuje ga in vidi, da ruje velikan smreke iz tal in jih povezuje v butare. Mladenič se čudi njegovi moči pa ga vpraša: "Čemu boš rabil drevesa?« Velikan mu odgovori: »Domov jih ponesem, da bom z njimi kuril.« Nato vpraša še on mladeniča, kam je namenjen. Mladenič mu pripoveduje, kam ga pošilja njegov kralj in gospodar. Ko sliši velikan mladeničevo zgodbo, mu pravi: »Nič ne boš opravil sam. Poznam sovražnega kneza in vem, da je hud in neusmiljen. Ali hočeš, da grem s tabo in ti pri delu pomagam?« Mladenič se zveseli in sprejme radevoljno velikanovo tovarišijo. Oba potujeta dalje po gozdu in prideta na široko in dolgo jaso. Na jasi ugledata moža, ki je tekal sem ter tja in je imel privezane mlinske kamne na nogah. Mladenič ga vpraša: Čemu imaš mlinske kamne na nogah?« Velikan mu odgovori: »Prehitro letam, da me pa noge preveč ne nesejo, sem privezal nanje mlinske kamne.« Nato vpraša še velikan: »Kam sta vidva namenjena?« Mladenič mu sedaj pove, kam ju pelje pot, in orjak ju brž prosi, če bi se jima smel pridružiti. Vzameta ga v družbo in tako potujejo vsi trije dalje v tujo deželo. Dolgo hodijo in pridejo do tretjega moža velikana. Ta sedi na skali in piha tako močno skozi nos, da se dela silen veter. Ustavijo se pri njem in ga vprašajo, kdo je in kaj počenja. Velikan odgovori: "Veter delam.« Mladenič vpraša: »Kako narediš vihar?« Velikan stisne tedaj eno nosnico ter pihne skozi drugo s tako močjo, da se rujejo drevesa v gozdu. Nato pripoveduje mladenič, kam pelje pot njega in oba tovariša; pa je tudi tretji velikan brž pripravljen, da gre z njimi. Še potujejo skozi gozde in čez planjave in po dolgem potu prispejo v deželo tujega kneza. Gredo k njemu in mladenič pove, po kaj so prišli. Tuji knez jih gleda črno izpod oči. Rad bi jih končal kar na mestu, a se boji močnih postav velikanov. Sklene zato, da se jih reši drugače. »Res sem dolžan vašemu kralju tri vreče cekinov,« pravi, moja zakladnica je precej daleč od tod pri jezeru, ki leži med skalami in gozdovi. Tja pojdite in dobili boste, kar zahtevate.« Mladenič in velikani se posvetujejo, kaj naj bi naredili, pa sklenejo, da pošljejo k jezeru orjaka z mlinskimi kamni na nogah, češ da ta najhitreje leti...