Vladka Žalec OČE JE BIL IZDAN ITALIJANOM IN USTRELJEN

Franc Špehar, oče Vladke Žalec, in Miha Mukavec sta bili prvi žrtvi okupatorjevega nasilja v Beli krajini. Sedemindvajsetega oktobra 1941 je močna italijanska patrola, ki jo je sestavljalo pet karabinerjev, dva agenta javne varnosti iz Črnomlja in trije vojaki, aretirala Franca Špeharja z Gorice in Miho Mukavca s Hriba. Oba sta bila čez noč zaprta v kleti župnišča na Sinjem Vrhu, kjer so ju zasliševali in mučili, naslednji dan pa ustrelili v Razvajah. Povelje za aretacijo je prišlo iz Ljubljane, saj je bilo očitno, da je bil Špehar izdan, ker je pristopil k osvobodilnemu gibanju, se boril za kmečko-delavske pravice, postal politični voditelj belokranjskega ljudstva in eden najvidnejših kmečkih voditeljev v predvojni Sloveniji.
Lado Ambrožič Novljan, ki je v letih 1939 - 1940 poučeval na šoli na Sinjem Vrhu je v knjigi Novljanovo stoletje med drugim zapisal: »S Špeharjem sva postala prijatelja in večkrat sem ga obiskal. Presenetila me je njegova seznanjenost z gospodarskimi in socialnimi vprašanji na Slovenskem. Imel je knjižnico, ki je bi bil vesel marsikateri intelektualec. Kot predstavnik kmetstva se je opiral na tradicije kmečkih puntov in se oplajal s starimi, a vedno živimi idejami o vlogi in poslanstvu kmečkih ljudi v družbi.«
Literatura
Spomini pa partizanska leta IV (Zbral in uredil France Bevk), Prešernova knjižnica, Ljubljana, 1950, str. 151.
Rudi Vogrič, Boj Belokranjcev, Knjižnica OF 1, 1973, str. 63.
Janez Vitkovič, Bela krajina skozi viharje k svobodi, Zavod Borec, Ljubljana, 1961, str. 60.
Lado Ambrožič ml., Novlanovo stoletje, Modrijan založba, d. o. o., 2006, str. 98,99.
Jože Zabukošek, Ohranimo našo dediščino, zbornik ob 80. obletnici PGD Sinji Vrh, 2008, str. 59 - 62.
Časopisni članki
Pred 10. leti so italijanski fašisti ubili Franceta Špeharja, Dolenjski list, 27. 10. 1951, str. 1.
J.J. K 10. obletnici umora Franca Špeharja, Dolenjski list, 10. 11. 1951, str. 4.
Slikovno gradivo: Vladka Žalec, Božidar Flajšman.
Snemanje, montaža in režija: Božidar Flajšman.
SInji vrh, 17. avgust 2022
UA-cam Oddelek za zgodovino FF LJ / oddelekzazgodovinoffun...
UA-cam Zgodovina.si
/ zgodovinasi
Facebook Središče za javno zgodovino / cphljubljana
Facebook Slovenska zgodovina / slovenskazgodovina
Oddelek za zgodovino FF UL zgodovina.ff.u...
© Središče za javno zgodovino
© Slovenska zgodovina
© Oddelek za zgodovino FF LJ