Zvonovi župnijske cerkve Svetega Jerneja v Slovenski Bistrici

Župnijska cerkev v Slovenski Bistrici ima danes pet zvonov. Mogočna župnija se je skozi leta ponašala z mogočnimi zvonovi. Leta 1868 so za župnijsko cerkev pri Ignacu Hilzerju na Dunaju kupili štiri nove bronaste zvonove, ki so bili uglašeni v h- durov akord: H°-dis'-fis'-h'. Premeri zvonov so bili: 157cm - 125cm - 105cm - 79cm. Poleg teh štirih zvonov je bil v slepih linah še mrliški zvon iz leta 1713, z glasom d''. Prva svetovna vojna ni prizanesla niti enemu izmed njih, a so farani že leta 1923, v nekaj dneh uspeli zbrati denar, da so lahko kupili komplet zvonov s skupno težo kar 4960kg. Pet zvonov je vlila livarna bratov Bühl v Mariboru in od teh je največji tehtal kar 2700kg, po drugem viru pa 2456kg. Po do sedaj zbranih podatkih je bil glas velikega zvona po vsej verjetnosti c' ali cis'. Veliki zvon z podobno težo, izdelan istega leta v livarni Bühl, je mogoče slišati na tam posnetku: • Veliki zvon cerkve Mar...
Žal se tudi od teh zvonov ni ohranil noben, saj so iz zvonika peli le 20 let, dokler jih ni vzela druga svetovna vojna. Danes je v zvoniku komplet manjših petih zvonov. Večji štirje so bili narejeni v Žalcu, mali zvon pa pri Francu Mostarju v Ljubljani.
Zvonovi:
1. Ferralit Žalec - 1989 - e'+2/16
2. Ferralit Žalec - 1989 - g'±0/16
3. Ferralit Žalec - 1989 - a'+11/16
4. Ferralit Žalec - 1989 - c''+4/16
5. Franc Mostar - 1964 - e''-7/16

[@Glockenmike015]

Very nice peal, I've wondered, how it would sound! ;)
Is there a slovenian style of ringing possible, or just this, for me, "normal" style?

[@TheDenix8]

No, here it is not possible because the bells have very different speeds (were not hung for that style) ;) They would either need weights on top of yokes or longer yokes (and clappers weights adjusted)

[@alfredhrasovec1639]

zakaj je bila ura ko je zvonilo?

[@markolugarov2778]

Kera tehnika zvonenja pa je to?

[@aljazzagorc265]

Navadna nemška. Za katero rabiš vsaj 5 zvonov da dobr zveni. Je pa dost pogosta v teh koncih

[@spg1211]

Bitje ure in avtomatika je Belgijska zadeva, firme Clock-o-matic, ki jo prek Grassmayrja v Sloveniji montira Sebastjan Majhen. Izvora pogona zvonov pa še ne poznam točno, ker je nekaj posebnega in ga je mogoče zaslediti ponekod na Štajerskem in okoli Ptuja. Pravijo da naj bi ga izdelal prav tako Majhen. Stari kemblji, ki so bili zamenjani pred kratkim so bili izdelek g. Rupnika iz Sladke Gore in so vedno v zvonovih, tam kjer je tak pogon...

[@spaceair1]

@@aljazzagorc265 mineštra prava.Vse križem zvoni.