Anton Komat Varuhi gozda in Zgodbe pozabljenega sveta predstavitev v Knjižnici Domžale 21 1 2025

Dogodek »Čisto blizu«, ki ga vodi Cveta Zalokar, je spet napolnil dvorano Knjižnice Domžale. Gostili so namreč našega soobčana, okoljevarstvenika in duhovnega aristokrata Antona Komata, pogovor pa je imel rdečo nit o najnovejših dveh knjigah; Varuhi gozda in Zgodbe pozabljenega sveta. V njih so zgodbe, ki so najkrajša pot med človekom in resnico ter vsebujejo več resnice kot vsa znanost tega sveta. Pogovor in predstavitev avtorja in njegovih dveh najnovejših knjig je potekal v prostorih Knjižnice Domžale v torek, 21. 01. 202.
Čeprav smo dežela gozdov, imamo kaj malo knjig o tem edinstvenem ekosistemu. Varuhi gozda je knjiga s katero Anton Komat odpira drugačen pogled na gozd. Gozd je namreč učilnica življenja, odprta vse dni v letu, vsak dan 24 ur. Knjižne police se šibijo pod raznimi priročniki o delih na vrtu, o zeliščarstvu, da ne govorimo o kuhinjskih receptih in sobnih rastlinah, o gozdu pa najdemo le malo berila. Vmes pa se širijo strahovi o gozdu, češ, da boš dobil klopa, s tem pa borelijo in meningitis, pa razni glodalci, ki prinašajo mrzlice in ostale bolezni, alergene pršice, kače, volkovi in medvedje. Veliko ljudi se na to požvižga, saj, ko je sezona gob, kostanjev in borovnic, je ljudi veliko v gozdovih. Samo kaj, ko so osredotočeni samo na nabiranje sadežev, zato jim niso zanimiva drevesa različnih oblik, visoka ali mala, stara ali mlada…. Avtor knjige Varuhi gozda pa nam odpira drugačen pogled na drevesa. Gozd je učilnica življenja, odprta pa je vse dni v letu, vsak dan 24 ur. Kot je v pogovoru dejal Anton Komat, v tej elitni univerzi narave ni šolnine, čeprav v njej najdemo vse rešitve za zavoženo civilizacijo. Gozd nas uči, kako najti izhod iz narave, ne da bi jo pri tem morali žrtvovati, hkrati nam je kažipot v zgodovino, ne da bi postali njene žrtve. Pisatelj nas v knjigi povede skozi pripoved o gozdu treh generacij, od pradeda naravoverca, dedka inženirskega duha do vnuka gozdarja sedanjega časa. Trije možje nas kot varuhi gozda povedejo na pot čez čas v ta skrivnostni, veličastni, neminljivi svet spleta življenja. Tako v pogovoru obiskovalci izvejo marsikaj o drevesih, tudi o nedavnem poseku v parku za Univerzalom, pa o skodljivcih, kot so lubadar, ki napada smreke v nižinah. Tam so namreč iz gorskih predelov pred desetletji začeli saditi smreke v nižinah, kjer pa je suša, tudi drugačni pogoji za rast in življenje smrek, zato pa so po dveh generacijah drevesa postanejo neodporna zaradi raznih vplivov in lubadar se začne veselo mastiti z bolanimi in shiranimi drevesi.
V knjigi Zgodbe pozabljenega sveta Anton Komat bralcu podarja nenavadne zgodbe, ki dramijo pospalega duha na gugalnici lažnih upov in dopuščajo izstop iz vrtoglavega vrtiljaka digitalnih blodenj. Zgodba je najkrajša pot med človekom in resnico, zato zgodbe vsebujejo več resnice kot vsa znanost tega sveta. Predstavljajte si, da naenkrat izginejo vsi zidarji, tesarji, mizarji, krojači, čevljarji, kmetje in kovači, pesniki, pisatelji, slikarji in glasbeniki. Ne bi bilo več hiš, pohištva, oblek in čevljev, hrane in orodja, niti knjig, slik, pesmi, plesov in glasbe. V tej knjigi Anton Komat podarja nenavadne zgodbe o resnici. Zato pravi - resnica vas bo osvobodila, zato berite zgodbe! Anton Komat je svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist in naravovarstvenik. Že kot otrok je želel, da bi postal raziskovalec, vendar pa so ga zanimala številna področja, zato ni vedel, kateremu bi se resnično posvetil. Kasneje je vpisal različne študijske smeri, opravljal delo pri različnih podjetjih, prepotoval pa je tudi dobršni del sveta, pri čemer je pridobil veliko znanja, raziskovanja pa se je vse bolj loteval tudi na lastno pest. Naposled se je odločil, da se poda na samostojno pot ter se posveti odkrivanju resnice in ozaveščanju ljudi.