Ali s pašo visoke trave uničimo travnik? 3. del

Ponoven ogled pašnika, kjer smo letos prvič začeli s pašo po več letih košnje brez gnojenja. Od paše na precej visoki in zreli (skoraj že ostareli) ruši je minilo skoraj 2 meseca, kar je več kot dovolj, da se rastline obnovijo. Ko se trave obnovijo do stopnje, kjer so bile pred pašo ali košnjo, šele lahko preidejo v fazo delanja zalog, ko dejansko obnavljamo ekosistem. Torej je nujno, da pašnika ne popasemo preden je obnovljen, ker ga s tem izčrpavamo. Kako vemo, kdaj je obnovljen? Eden od kazalnikov je takrat, ko so vršički trav spet zaključeni (špičasti) in ni več vidno mesto, kjer so jo živali odtrgale. Dlje, kot rušo pustimo pri miru in manj, kot jo potem popasemo (eno od priporočil je, da ne več kot za 1/3 dolžine listov), hitreje se bo po paši obnovila in bolj bo odporna na sušne razmere. S časom jo na ta način tudi "naučimo" (čisto fiziološki odziv rastline, ker ni ves čas pod stresom), da se spomladi ne požene takoj v čim hitrejše cvetenje ampak ostane dlje časa v vegetativni fazi.
#regenerativeagriculture #ObnovitvenoKmetijstvo #RegenerativnoKmetijstvo #HolisticPlannedGrazing #NačrtovanjePaše #Paša #ovce