DIAMANTI
Prve v srce dregajoče melodije, z weltmeistrovima harmonikama Lojza in Francija, so pobožale leta 1981 ob otvoritvi večnamenskega objekta v Solčavi. Valček za solze in prerez otvoritvenega traku. Markova kitara, ki še ni bila prijateljica B dura, je Slapnikovega poba pripeljala v trio. Nastop pred kipom Blaža Arniča. Pomenljivo. Graciozni motorski prihodi na vaje (Tomos štirka, za boljš frizuro tudi petka), so zaznamovali žgolečega basista Mirana. Kompleten glasbenik; pevec, basist, motorist, smučar. A kaj bo ansambel brez piskrovja! Pribobna takrat, leta1985, vroči krilni igralec rokometne reprezentance OŠ Luče, Nejc. Njegovi bobni z BRAVO revije nalepkami. Neprecenljivo. Začnejo se dogajati hiti.
Angleščina za bogove (germanske, hindujske ... vse angleško negovoreče), slovenske uspešnice od tam kjer se jih je na STOP POPS 20 dalo posneti. O, Glory Day's! Jeans, beli štunfi, žele Ilirije Vedrog, puhaste muštace, Diamanti smo se nekje 1986 preobrazili v ZMAJE. Tudi s Petrom Zamernikom in Lojzom Selišnikom. In prva etapa Zmajev je imela rumeno majico. Ali na žurih ali na mladinskih plesih ali na tradicionalnih izletih na morje, kjer smo potrošili jesensko-zimski zaslužek, ali na protestnem shodu proti jedrskemu odlagališču l.1987 v Solčavi ... povsod smo rezali veter. Saj Zmajem to pritiče, kajne?! Etapa se je končala, ko je Zmaj zamenjal dva zoba, Marka in Francija, a ugriz so mu osvežili novi člani. Začela se je druga etapa, ki še traja. Zmaji so ostali, Happy godba pa tudi.
Prav vsi pa se muzike dotikamo še dandanes. Z veseljem in z vsem svojim bitjem. Blesti se, muzika. Kot Diamant.