- 32
- 22 728
Goriški muzej
Приєднався 27 січ 2016
Uradni youtube kanal Goriškega muzeja.
Izdelava kopije ščita ključavnice na biedermeierskem secretairu iz 19. stoletja
Kratek film prikazuje postopek, kako je Davorin Pogačnik izdelal manjkajoči ščit ključavnice na biedermeierskem secretairu iz zbirke pohištva iz dvorca Coronini v Gorici.
"K sreči sem imel na razpolago enake ščite na predalniku. Izdelani so iz tolčene medenine. Za izdelavo kopije sem uporabil maso za odvzem kalupa Optosil in jo zamešal s trdilcem. Vanjo sem vtisnil ščit, počakal pet minut, da se je masa strdila, in tako je bil kalup pripravljen. S čopičem sem ga premazal z zlatim prahom in vanj vlil dvokomponentno epoksi smolo. Ko se je strdila, sem robove obrezal z rezkarjem. Ščit sem dodatno utrdil tako, da sem odrezal kos japonskega papirja in ga na hrbtni strani premazal z akrilnim lakom. Ko se je vse posušilo, sem tudi papir obrezal po robovih."
Tako je nastala kopija ščita, ki se po videzu in trdnosti skoraj ne razlikuje od originala. Prepričate se lahko na razstavi na Gradu Kromberk, kjer je restavrirano pohištvo na ogled.
"K sreči sem imel na razpolago enake ščite na predalniku. Izdelani so iz tolčene medenine. Za izdelavo kopije sem uporabil maso za odvzem kalupa Optosil in jo zamešal s trdilcem. Vanjo sem vtisnil ščit, počakal pet minut, da se je masa strdila, in tako je bil kalup pripravljen. S čopičem sem ga premazal z zlatim prahom in vanj vlil dvokomponentno epoksi smolo. Ko se je strdila, sem robove obrezal z rezkarjem. Ščit sem dodatno utrdil tako, da sem odrezal kos japonskega papirja in ga na hrbtni strani premazal z akrilnim lakom. Ko se je vse posušilo, sem tudi papir obrezal po robovih."
Tako je nastala kopija ščita, ki se po videzu in trdnosti skoraj ne razlikuje od originala. Prepričate se lahko na razstavi na Gradu Kromberk, kjer je restavrirano pohištvo na ogled.
Переглядів: 91
Відео
Skrinja iz konca 18. stoletja, poslikana s trutamorami
Переглядів 647 місяців тому
Poslikana skrinja iz jelovega lesa izhaja iz osrednjeslovenske regije in ima sprednjo stranico razdeljeno na tri poslikane arkade, ki predstavljajo trutamori ob straneh, na sredini pa zvezdo z monogramom IHS in letnico 1795. Enaka motiva sta tudi na stranicah. Barve so najverjetneje klejno-kazeinske, rdeča, črna, zelena in bela. Skrinja ima letveni nogi. V notranjosti manjka predal, prav tako s...
Risanje črt s čopičem
Переглядів 3510 місяців тому
Ko smo v Konservatorsko-restavratorsko delavnico Goriškega muzeja prevzeli poslikano skrinjo z letnico 1795, so mojo pozornost najprej pritegnili poslikani ornamenti krogov, črt in pik. Črte so videti tako tanke, enakomerno široke in ravne, kot bi bile narisane s flomastrom. Slednjih pa v 18. stoletju seveda še ni bilo. Kako so torej narisali tako ravne črte, šestilno krožne in enakomerno širok...
Ivan Kacin (1884 - 1953), organist, izdelovalec orgel in zborovodja
Переглядів 76Рік тому
V mesecu septembru smo prejeli v dar harmonij, ki ga je izdelal organist, izdelovalec orgel in zborovodja Ivan Kacin (1884, Otalež - 1953, Gorica). Harmonij je bil izdelan v Ljubljani kakšno leto pred prvo svetovno vojno. Ta predmet pa nam odpira izredno zanimivo življensko zgodbo njegovega stvaritelja, ki se dotika kar nekaj ključnih vprašanj našega prostora. Poglejte si spodnji posnetek, na k...
Sušenje sadja v Brdih, kajene fige
Переглядів 651Рік тому
V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki letos izpostavljajo redka in dragocena znanja in spretnosti, smo na Gradu Kromberk 3. oktobra 2023 predstavili sušenje sadja v Brdih, kjer sušenje kajenih fig na soncu še ni povsem izginilo v pozabo, saj te veščine ohranjajo še redki Brici.
Sušenje sadja v Brdih, izdelava prunel
Переглядів 219Рік тому
V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki letos izpostavljajo redka in dragocena znanja in spretnosti, smo na Gradu Kromberk 3. oktobra 2023 predstavili sušenje sadja v Brdih, kjer je od spomladi sušenje olupljenih sliv na soncu, t. i. prunel, vpisano v register nesnovne kulturne dediščine.
MALT.si: Obujamo spomine - Puščamo sledi / Awakening Memories - Leaving Traces
Переглядів 125Рік тому
Obujamo spomine - Puščamo sledi / Awakening Memories - Leaving Traces MALT.si
70 let Goriškega muzeja, pogovor z nekdanjimi ravnatelji/direktorji
Переглядів 221Рік тому
Muzejski torkov večer, Grad Kromberk, 13. december 2022 Gostje: Slavica Plahuta, Branko Marušič, Nelida Nemec Pogovor je vodil direktor Vladimir Peruničič, uvedla Kristina Furlan
Obujamo spomine - puščamo sledi / Awakening memories - leaving traces
Переглядів 2122 роки тому
Predstavitev projekta Awakening memories - leaving traces oz. Obujamo spomine - puščamo sledi. Projekt predvideva izdelavo spletne strani z obogateno resničnostjo (AR). Ta bi v treh jezikih predstavljala Novo Gorico domačim in tujim obiskovalcem s pomočjo pametnih mobilnih naprav. Novost predstavlja možnost oddajanja spominov direktno na spletni strani in galerija starih fotografij, ki se bo re...
Odprtje razstave GO S50-60. Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih
Переглядів 2212 роки тому
Odprtje razstave GO S50-60. Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih Torek, 12. april 2022, Grad Kromberk. Nagovor in povezovanje pogovora: Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Govorci: Kostja Gatnik, Ervin Hladnik Milharčič, Brane Kovič, Tomaž Mastnak, Igor Vidmar in Tomaž Vuga. Uvodne besede avtorjev ob odprtju razstave: Rok Bavčar in David Kožuh
Dario Cortese: Medežija v luči šamanizma in farmakologije
Переглядів 8503 роки тому
Goriški muzej je 2. in 3. junija 2017 organiziral simpozij Staroverstvo, staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti. Dario Cortese je bil samostojni publicist, diplomirani agronom, poznavalec užitnih divjih rastlin in njihovih prehranskih moči ter zdravilnih in drugih moči nekaterih rastlin in gob. Medežija je poleg drugih zdravilnih pristopov z zelo globokimi koreninami, ki segajo...
Danilo Jejčič: Retrospektivna razstava fotografij
Переглядів 1503 роки тому
RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Grad Kromberk, 26. 3. -10. 6. 2021 Danilo Jejčič, akademski slikar, grafik in fotograf, sodi med tiste primorske ustvarjalce, ki so pomembno zaznamovali slovenski likovni prostor zadnje tretjine 20. stoletja. Na svoji več kot petdesetletni ustvarjalni poti se je uveljavil predvsem kot odličen grafik z izrazito samosvojim likovnim izrazom, osnovanim na racional...
Predstavitev nove številke Goriškega letnika (2020)
Переглядів 2894 роки тому
Namesto ustaljenega povabila na zadnji muzejski dogodek na Grad Kromberk vas vabimo, da si ogledate predstavitev nove, 44. številke našega muzejskega zbornika Goriški letnik.
Animacija z razstave Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni
Переглядів 5164 роки тому
Glede na to, da so postale takšne in drugačne meje ponovno aktualne, delimo z vami animirani film, ki ste si ga lahko do sedaj ogledali samo na razstavi Na šverc! Zapomnimo si to, kar nas speče, kar nas pretrese, kar nas preseneti. Tako so tudi izkušnje, spomini ljudi na življenje ob meji oziroma na prehajanje meje raznoliki, pozitivni ali/in negativni. Nekateri se na primer carinikov in miličn...
mag. Peter Gabor: Šamanizem in teorija polja ničte točke
Переглядів 1,6 тис.5 років тому
Mag. Peter Gabor, psiholog, antropolog in karierni svetovalec, je v Goriškem muzeju na Gradu Kromber, 15. oktobra 2019 predstavil svoje magistrsko delo s področja antropologije. V njem je prikazal komplementarnosti religijske in znanstvene misli. Ugotavlja, da so šamani v prazgodovini in kvantni fiziki v sodobnem času prišli do istih ugotovitev o naravi sveta, v katerem živimo. Ob materialni po...
Native Faith. Cult Stones and Gifts - Trailer
Переглядів 5825 років тому
Native Faith. Cult Stones and Gifts - Trailer
Rafael Podobnik: Rodnoverska kultna mesta v povodju Doblarca
Переглядів 1,1 тис.5 років тому
Rafael Podobnik: Rodnoverska kultna mesta v povodju Doblarca
Drugi napovednik za razstavo Na šverc!
Переглядів 2515 років тому
Drugi napovednik za razstavo Na šverc!
dddr. Andrej Pleterski: Zakaj krščanstvo ni nikoli zmagalo
Переглядів 3,6 тис.5 років тому
dddr. Andrej Pleterski: Zakaj krščanstvo ni nikoli zmagalo
Franc Golob: Kanal ob Soči - Predstavitev tehnike akvarela
Переглядів 7186 років тому
Franc Golob: Kanal ob Soči - Predstavitev tehnike akvarela
Multidisciplinarno predavanje Odnos do smrti skozi krajino nekoč: mrtvaška počivala in poti
Переглядів 3916 років тому
Multidisciplinarno predavanje Odnos do smrti skozi krajino nekoč: mrtvaška počivala in poti
dr. Jože Magdič: Psihološka interpretacija Mitrasovega kulta
Переглядів 1,1 тис.6 років тому
dr. Jože Magdič: Psihološka interpretacija Mitrasovega kulta
prof.dr. Anton Perdih: Časovni okviri razvoja Evropejcev
Переглядів 2,6 тис.6 років тому
prof.dr. Anton Perdih: Časovni okviri razvoja Evropejcev
Marko Pogačnik: Za spravo med staroverci in kristjani
Переглядів 3,7 тис.6 років тому
Marko Pogačnik: Za spravo med staroverci in kristjani
prof. dr. Aleksander Panjek: Kmečka vzporedna resničnost: odnos do zemlje na Primorskem
Переглядів 1,2 тис.6 років тому
prof. dr. Aleksander Panjek: Kmečka vzporedna resničnost: odnos do zemlje na Primorskem
Pozdravljen! Napisal sem roman v angleščini o keltski skupnosti na vzhodu pred prihodom krščanstva . Če posredujete naslov, lahko pošljem en izvod. Betrayal on Volcano island- Darko Krivec Carli ( sem iz vasi Modrej pri Mostu na Soči ) Lep pozdrav !
A bi lahko pomagala raku na peostati
👍
👍
Kakšen bullshit.
Satanist
Amen, pravim vam, noben prerok ni dobrodošel v svoji domovini. Lukež 4:24
👍
👍
👍
Skupek laži in nevednosti hkrati o krščanstvu in ob tem tudi o drugih verstvih. Da nima dovolj znanja o vsem tem A.P. tudi sam priznava- pa vendar sam sebi verjame in poskuša zavajati še druge.
Hvala za video
Prevarant, ki dobro živi na račun naivnosti in nerazgledanosti drugih.
Amen, pravim vam, noben prerok ni dobrodošel v svoji domovini. Lukež 4:24
Spostovani Peter, Hvalezna iz dna duse, tudi sama obiskujem samansko solo in zivljenje je iz dneva v dan boljse, razen tega da me nihce od mojih ne razume ali pa noce razumeti, ampak jaz vztrajam, vasa metoda vizualizacije mi je sla gladko skozi, Hvala, Hvala da se najde se kdo, ki raziskuje samanstvo 🐳💙💛🤍💚💜🦋❤🐬🐳🐳🐳☘☘☘☘k
Zanimivo! Hvala vam!
Predavatelj je bil zanimiv in strokoven, snemalec je pa bil prav moteč, prava katasrofa, sploh ni posnel stvari, ki so bile pomembne tisti trenutek.Prav grozljvo.
dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddr. - povzetek tega nakladanja v eni besedi!
Naklada gnoj teologov v gnojni koš.
@@antontomsic7438 Škoda, da smo skoraj pozabili na svoje prednike.
@@nikolajtorkar552 V ljudski pesmi lahko odkrijemo nase prednike in njihovo verovanje. Pa tudi v obicajih nasih prednikov, ki so se danes zivi. Letos julija sem obiskal Babjo jamo pri Gorenjem Logu. Na darilni kaen v jami je nekdo polozil ribezove jagode. Nekaj teh jagod sem pojedel. Dobre so bile. Prinasalcu teh jagod se zahvaljujem. Tudi danasnji staroverci, ki jih niti ni tako malo, se raje pogovarjajo o vremenu, kot o Brizinskih spomenikih in teoloskih problemih.
This is excellent! THANK YOU!
Krščanstvo ni nikoli zmagalo, saj so staroverci svoje "črne bukve" skrivali v krščanskih bukvah... Učenjaki stare vere so se imenovali tudi kresniki v Prekmurju, Zagorju, to so bili črni kresniki oz dijaki črne šole, na Babilonskem stolpu... Janez Trdina je imenoval te učenjake kot "črnošolci" v svojem delu Bajke in povesti iz Gorjancev... Tam tudi opisuje "črne bukve" v skoraj vsakem svojem odlomku; ali z drugimi besedami, to niso bili le "oddelki" v krščanskih knjigah, ampak prave, predkrščanske knjige, iz katerih so večinoma prerokovali in se iz njih učili o vsem, tudi o duhovnem svetu... iz teh knjig so brali tudi "mrtveci" (kakor piše sam Trdina). "Slovanov" nikoli ni bilo... O tem so govorili tudi staroverci. Ti "doktorji" filozofije so po mojem bolj izkrivili staro vero kot samo krščanstvo.
Danes sem ponovno šla na vašo spletno stran, še prej sem bila na fb in sem potem pomotomazbrisala, Ta trenutek poslušam vaše predavanje o regresiji,čudovito predavanje.
Nekateri nadaljujemo z raziskovanjem teh svetih krajev.
Kdo in kdaj je prvič omenil Slovane?
KOLIKOR VEM ILIJADA.
Mislim da Dobrovsky , leta gospodovega 1806
A great demonstration to teach how to control water . Your choice of color is interesting too.
Miss Danica Lešnjak comment: ...she like' the demo stoped on 6th minut's ... Very noticeably noticeable and commented. Azo: I had a very limited time (45 minutes), so I chose the familiar motive, which I have repeatedly reproduced. The topic of the previous lecture was the development of watercolor painting, so I based my demo on: perception-depiction / interpretation / reinterpretation. Thus, the demo is up to 6 minutes within my interpretation of the motive (painted by memory), which depicts a picturesque medieval town along the river in full light. At the end of the 6th minute is the transition to a new story: the sun has just set out for the surrounding hills and the right bank is already in the late afternoon shade. So I 'roughly' intervened in the already painted image and put it at another time (reinterpretation) ... The purpose of the demo was not 'ending' or 'beautiful' watercolor, but to show the auditorium of painting with water as a medium and to give freshness through improvisation and to preserve the coincidences that arose in the process of painting ... For me, poetry is aquarelle with its specific visual language, which most painters do not perceive (perception) and are expressed through prose (realists, hyper realists) ... Franc