Nedavno so v računalniškem muzeju Slovenije, pred pozabo rešili mojo prastaro igrico PAPI, (ki sem jo po naročilu agencije Creatim naredil za SKB banko). Čeprav je bila to reklamna igrica, so jo otroci radi igrali. Zdaj pa dobivam sporočila, da jo spet igrajo. (teoretično so prvotni igralci sedaj že babice in dedki, ki igrajo igrico z vnuki :-)) Dobil spa sem pritožbe, da je igrica sicer luštna ampak preveč težka. Težka?!? Naredil sem jo za prvošolčke! Odločil sem se, da jo po dolgih desetletjih spet odigram in zraven snemam potek igre. Da ljudje vidijo kako se to dela! In JAO!!! Namesto 10 minut sem igro igral celo popoldne in globoko v noč preden sem prišel do konca! Pa sem poznal vse umazane trike! Preklinjal sem srako, ki je vedno ukradla ravno toliko kovancev, da mi je pokvarila načrte. Najbolj pa sem bil besen na idiota (mladega mene), ki je na podstrešje gradu postavil bodice, ki uničujejo žogice. Kot, da ne bi bila igra že brez tega dovolj težka. Evo- mea culpa! Se globoko opravičujem generacijam za izgubljen čas in živce.Za današnje čase je igra sicer močno zastarela- grafika je zelo enostavna, liki se zatikajo ob predmete... Eden mojih prvih poskusov programiranja, tudi programerska orodja takrat niso bila tako sofisticirana kot danes- ampak mislim, da ima še vedno svoj šarm. Najbolj ponosen sem bil, da mi je igro kljub velikim likom uspelo stlačiti na eno samo 1,4 M disteko! Če hoče kdo poskusiti: archive.org/details/skb-papi.Tule pa posnetek do konca odigrane igre (precej pospešen), za tiste, ki trdijo, da jo je nemogoče končati :-)