V obdobju od leta 2003 do leta 2023 je kmetijstvo v Sloveniji zaradi različnih naravnih nesreč (suša, pozeba, neurja s točo, poplave…) utrpelo že za preko 960 mio € škode, od tega največ zaradi suše. Država je oškodovanim kmetom v tem obdobju odobrila že preko 165 mio € državne pomoči. Podnebne spremembe se v kmetijstvu brez dvoma že močno čutijo, prihodnost je zaskrbljujoča. Kmetijstvo je v središču podnebne krize. Pa se bo uspelo prilagoditi?
S tem namenom je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 𝟐𝟕. 𝐚𝐯𝐠𝐮𝐬𝐭𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟒 na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni organiziralo poseben 𝐩𝐨𝐝𝐧𝐞𝐛𝐧𝐢 𝐩𝐨𝐬𝐯𝐞𝐭 𝐳 𝐧𝐚𝐬𝐥𝐨𝐯𝐨𝐦: 𝐏𝐨𝐝𝐧𝐞𝐛𝐧𝐞 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞 𝐢𝐧 𝐝𝐨𝐬𝐭𝐨𝐩 𝐝𝐨 𝐯𝐨𝐝𝐞: 𝐁𝐨 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐛𝐫𝐞𝐳 𝐧𝐚𝐦𝐚𝐤𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐬̌𝐞 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐨𝐛𝐬𝐭𝐚𝐥𝐨?
𝘕𝘢 𝘱𝘰𝘥𝘯𝘦𝘣𝘯𝘦𝘮 𝘱𝘰𝘴𝘷𝘦𝘵𝘶 so 𝘴𝘰𝘥𝘦𝘭𝘰𝘷𝘢𝘭𝘪:
1. 𝐝𝐫. 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣𝐚 𝐒𝐮𝐬̌𝐧𝐢𝐤, 𝐳 𝐀𝐠𝐞𝐧𝐜𝐢𝐣𝐞 𝐑𝐒 𝐳𝐚 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐣𝐞, ki je pojasnila, kako naj bi se podnebje spreminjalo, kakšno variabilnost vremena lahko pričakujemo in kakšna bo jakost vremenskih dogodkov ter posledični vpliv na kmetijstvo,
2. 𝐁𝐨𝐫𝐮𝐭 𝐊𝐨𝐥𝐚𝐫, 𝐳̌𝐮𝐩𝐚𝐧 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐞 𝐆𝐨𝐫𝐢𝐬̌𝐧𝐢𝐜𝐚, ki je primer zelo dobre prakse na lokalni/občinski ravni, kjer so prepoznali velik pomen namakanja za tamkajšnje kmete in jih pri tem močno podpirajo,
3. 𝐋𝐞𝐚 𝐙̌𝐧𝐢𝐝𝐚𝐫𝐢𝐜̌, 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐨𝐯𝐚𝐥𝐤𝐚 𝐬 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐞 𝐋𝐞𝐬𝐚𝐫𝐨𝐯𝐢 z območja namakalnega sistema Gorišnica, ki je pojasnila, zakaj so uvedli namakalni sistem na kmetiji, kakšne prednosti, a tudi izzive jim to prinaša,
4. 𝐓𝐚𝐝𝐞𝐣 𝐁𝐞𝐨𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧, 𝐳̌𝐮𝐩𝐚𝐧 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐞 𝐀𝐣𝐝𝐨𝐯𝐬̌𝐜̌𝐢𝐧𝐚, ki je pojasnil, zakaj je občina Ajdovščina prepoznala namakanje kot del svoje razvojne vizije in kako so načrti v zvezi z izgradnjo namakalnega sistema umeščajo v širšo ponudbo Zgornje Vipavske doline. V videoposnetku pa je Janez Furlan z občine Ajdovščina pojasnil še, kako bodo idejo namakalnega sistema realizirali v praksi in zakaj so se na občini tega projekta sploh lotili,
5. 𝐒𝐞𝐫𝐠𝐞𝐣 𝐊𝐫𝐚𝐣𝐧𝐜 𝐢𝐳 𝐩𝐨𝐝𝐣𝐞𝐭𝐣𝐚 𝐓𝐞𝐫𝐦𝐨𝐝𝐫𝐨𝐧 je predstavil delovanje drona v povezavi s preciznim namakanjem ter predstavil, kakšne priložnosti še prinaša uporaba dronov,
6. 𝐃𝐫. 𝐁𝐥𝐚𝐳̌ 𝐆𝐞𝐫𝐦𝐬̌𝐞𝐤, 𝐬 𝐊𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐢𝐧𝐬̌𝐭𝐢𝐭𝐮𝐭𝐚 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 je predstavil delovanje namakalnega sistema na kmetijskem posestvu Jable in izzive, ki jih je treba sistemsko rešiti, da bi lahko uspešneje uvajali namakalne sisteme v Sloveniji,
7. 𝐃𝐫. 𝐁𝐨𝐬̌𝐭𝐣𝐚𝐧 𝐍𝐚𝐠𝐥𝐢𝐜̌, 𝐳 𝐈𝐧𝐬̌𝐭𝐢𝐭𝐮𝐭𝐚 𝐳𝐚 𝐡𝐦𝐞𝐥𝐣𝐚𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐢𝐧 𝐩𝐢𝐯𝐨𝐯𝐚𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 (𝐈𝐇𝐏𝐒), je predstavil pomen namakanja za IHPS ter celotno Savinjsko dolino, kjer so hmeljarji že pred več desetletji prepoznali pomen namakanja za stabilnost proizvodnje hmelja. V videoposnetku bo hmeljar Alojz Rojnik pojasnil, zakaj je stabilnost proizvodnje hmelja tako pomembna, kmetijski svetovalec Blaž Dimec, s KGZ Celje, pa bo pojasnil, kako so podprli hmeljarje v prizadevanjih za prenos namakalnih sistemov na namakalno društvo v lasti hmeljarjev.
Sledila je vodena razprava z 𝐧𝐨𝐯𝐢𝐧𝐚𝐫𝐤𝐨 𝐑𝐞𝐧𝐚𝐭𝐨 𝐃𝐚𝐜𝐢𝐧𝐠𝐞𝐫, katere ključno vprašanje bo, kaj lahko naredimo, da bomo tudi v kontekstu podnebne krize obdržali odporno in vitalno kmetijstvo. Kakšna naj bo vloga države, vloga lokalnih skupnosti in kmetov samih? Katere rešitve so ključne? Kdo bo prevzel vodilno vlogo? Kdo bo pomagal?